JAZ SEM SREČEN….

Z UNIKATNO PROTEZO NA SMUČI

Mojca Grušovnik

Ko je Zvone Petek iz Šempetra, uspešen podjetnik in lastnik podjetja Pluton gradnje, maja lani zaradi prometne nesreče z motorjem izgubil desno nogo, ni obupal in se ni zaprl vase. Odločil se je, da tudi po nesreči njegovo življenje ne bo bistveno drugačno in da bo tudi brez noge vsak dan v življenju polno izkoristil.

Redki so bili tisti, ki so verjeli, da bo Zvonetu Petku znova uspelo smučati. Kot sam pravi, mu gre iz dneva v dan bolje.
Z izrednim optimizmom in jekleno voljo mu je to tudi uspelo. Ker je velik ljubitelj smučanja, se je že letos pozimi, čeprav od nesreče ni minilo niti leto dni, s posebno, unikatno protezo pognal po zasneženih strminah. Številnim skeptikom, ki so bili prepričani, da bo lahko o smučanju samo še sanjal, je dokazal, da je z neomajno voljo mogoče premikati tudi meje mogočega.

PRETEP NA TEKMI HOKEJA INVALIDOV

ŠPORTNE POŠKODBE

JOŽE OKOREN NA VALU 202

Intervju Bloudkovega nagrajenca: KLIKNI

JOŽE OKOREN – BLOUDKOV NAGRAJENEC

V imenu nagrajencev se je zahvalil Okoren, ki je priznanje dobil za življenjski prispevek k razvoju športa invalidov.

 

Na Brdu pri Kranju je bila  44. podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Nagrade za leto 2008 so prejeli Primož Kozmus, Jože Okoren, Stane Papež in Adi Vidmajer, podelili pa so tudi deset plaket.

ZA ŽENSKE V ZNANOSTI – TINA ŠMUC

Menda igrate tudi sedečo odbojko.

Svakov brat, jaz mu rečem kar podsvak, je bil jugoslovanski reprezentant. Z bratom, svakom in prijatelji smo zelo radi igrali odbojko in pogosto nas je povabil, naj se jim pridružimo. Večkrat sem igrala z njimi in to je še vedno moja rekreacija in sprostitev. Poleg tega rada smučam, igram badminton, s fantom tudi kolesariva in potujeva s kolesom. Lani sva tri tedne kolesarila po Albaniji. Izkušnja je bila prav zanimiva. Ves čas je šlo gor in dol, gor in dol, tako da sem že kar malo obupavala. Ljudje so bili zelo prijazni, vedno so nama želeli samo dobro. Letos izbiram jaz. Morda se spomladi ali jeseni odpraviva v Maroko.

Celoten članek:

KAJ PA INVALIDI?

»Ah, stara Ljubljana bo počakala še vsaj dva meseca,« je sestra zavrnila moje povabilo na pijačo v središče mesta, »v takšnem vremenu ne morem nikamor.« Moja sestra je namreč na invalidskem vozičku in zima v stari Ljubljani zanjo ne obstaja. Tudi sama sem se v torek, ko se je nebo odprlo in nas zasulo z belino, peš odpravila skozi mesto. Z zdravimi nogami in zdravim telesom. Trmasto, kot da jutri ne obstaja, sem se prebijala skozi plundro, zamrznjene pločnike, neskidane ceste. V glavi pa mi je odzvanjal županov poziv o solidarnostnem kidanju:

»Sneg je zimska radost, zelo veliko ga je zapadlo, dela pa se v skladu z zmožnostmi. Tudi sam sem se vozil v koloni v službo …« O.K., vozil v službo. Kaj pa, ko se človek odpravi nekam peš? Ali na invalidskem vozičku? V decembru sta se župan in Vlasta Nussdorfer odzvala povabilu, ki se je glasilo »Ste pripravljeni z nami sesti na invalidski voziček, skupaj ugotoviti kakšna je dostopnost za invalide v mestu?«, ter se v invalidskem vozičku odpeljala skozi središče mesta. Oba sta se strinjala, da je v Ljubljani treba še veliko narediti, da bo mesto prijazno tudi invalidom. In sedaj, ko smo v samem središču mesta priča kupom snega na pločnikih? Bi se bili pripravljeni odzvati povabilu, da sedete na invalidski voziček in se poskušate prebiti skozi ves ta sneg?

»Oprostite, vendar če pokličemo pajka, odganjamo lastne stranke,« mi je odgovorila gospa pri okencu za informacije v trgovskem centru na Viču. Do nje sem namreč prišla, ko sem se že petič v enem tednu skregala s kakšnim od neandertalcev, ki je ob vseh prostih parkirnih mestih, parkiral naravnost na mesto za invalide. Čeljust se mi je spustila do prsi in od šoka sem se lahko le obrnila na peti.

Dragi meščani, če se vam že ne da prijeti lopate v roke za površine, na katerih ni napisano vaše ime, vas prosim, da pustite invalidom vsaj tista parkirna mesta, ki so rezervirana zanje. Tudi če ste »samo nekam skočili«. Njim bo primerno parkirno mesto, kjer bodo lahko normalno parkirali in prišli iz avta, veliko teže najti kot vam. Hvala.

Nina Krajčinović

Delo 5.2.2009

INVALID ENAKO DOŽIVLJA ŠPORTNE ZMAGE IN PORAZE KOT VSI OSTALI

Vsi smo na neki način hendikepirani

Primer v kulturi – pri športu ni čisto nič drugače….

Zanimivo je na primer, da kar nekaj ljudi namreč misli, da invalidi drugače čustvujejo, čeprav nihče ne zna razložiti, kaj to sploh pomeni. Če mene vprašate, smo vsi na neki način hendikepirani, sicer morda ne telesno, vendar če ne drugače, z lastnimi frustracijami…

Celoten članek Dnevnik.si KLIKNI

IO OKS O VRHUNSKIH ŠPORTNIKIH IN VARČEVANJU

Za celotni članek klikni tu.

Zveza za šport invalidov Slovenije (ZŠIS) je predlagala nekaj sprememb kategorizacije za invalide športnike in ureditev nekaterih drugih statusov. Kocijančič je vodstvo ZŠIS pozval, da naj pripravi konkretne predloge, na temelju katerih bodo sklepali nadaljnje dogovore. OKS je potrdil, da bo Mateja Pintar, ki je na paraolimpijskih igrah invalidov osvojila medaljo v namiznem tenisu, prejela štipendijo, prav tako pa so tajski boks uvrstili med športne panoge, zato bo o tem razpravljal še strokovni svet za šport slovenske vlade.

STA