V petek 12. septembra se je z zadnjo diciplino P4, po šestih dneh tekmovanj končal strelski program na paraolimpijskih igrah. Na sporedu je bilo 12 disciplin, 8 s puško in 4 s pištolo. Ocene tekmovalnih dosežkov bodo pri vseh reprezentancah nastajale v naslednjih tednih, zadovoljstvo bo različno, odvisno od doseženih rezultatov in uvrstitev. To velja tudi za Slovenijo, kjer bo trenerka Polona Sladič, prepričan sem, objektivno ocenila nastop naših dveh strelcev Franca Pinterja Anča in Damjana Pavlina.
Kot nekdanji strelec in član reprezentance ter pozorni spremljevalec dogajanj na tekmovanju pa si dovoljujem zapisati nekaj mojih vtisov.
1. Število strelcev v skupnem številu udeležencev: V strelskem programu paraolimpijskih iger, v katerega je vključeno skupno 4000 tekmovalk in tekmovalcev, lahko sodeluje le 140 strelcev: 60 žensk in 80 moških. Ta kvota velja že od Atlante 1996, ne glede na to, da se je število strelcev v tem času močno povečalo, povečalo se je število držav s strelskim programom, predvsem pa je neverjetno porasla kvaliteta tega športa. Strelski komite pri IPC bi zato moral znotraj IPC vztrajati na povečanju števila tekmovalcev v skupnem številu, saj bo sicer lahko prišlo do negativnega učinka (demotivacija).
2. Rezultati in medalje: Rezultati na strelskem tekmovanju so bili izredno dobri. V 12 disciplinah je bilo postavljeno ali izenačeno osem svetovnih in paraolimpijskih rekordov. To dokazuje, da se strelski šport močno razvija tudi med invalidi. Izboljšave orožja in municije, elektronske tarče, strokovni prijemi pri treningih, vklučevanje mladih, predvsem pa dolgoročno delo, pokaže rezultate tudi na tako velikem tekmovanju kot so paraolimpijske igre. Po razpadu nekaterih držav in nastankom novih (Jugoslavija, Sovjetska zveza, Češkoslovaška) se je povečalo število držav, paraolimpijsko gibanje dosega tudi druge, v preteklosti neaktivne države.
Medalje so letos osvojili tekmovalke in tekmovalci iz 12 držav. Največ medalj je osvojila Koreja (10, od tega 4 zlate), sledijo ji Kitajska in Rusija s po šestimi medaljami, nato Švedska s petimi od tega tri zlate. V disciplinah s puško sta najuspešnejše Koreja (3 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta) in Švedska (3 zlate in 2 bronasti), v pištolskih disciplinah pa Rusija (2 zlati, 1 srebrna in 3 bronaste). Slovenija je osvojila eno bronaso medaljo. Kot posameznik izstopa Jonas Jacobsen, Švedska, ki je v štirih nastopih s puško osvojil 3 zlate medalje.
3. Presenečenja: Koreja z osvojenimi 10 medaljami ni prav veliko presenečenje saj jih v podobnem položaju vidimo že dolgo, enako velja za Rusijo. Kitajci kot domačini so zanesljivo pričakovali še več, Švedsko je visoko postavil Jacobsen.
Nekoliko več sem pričakoval od Nemčije, Australije, Italije, Španije, Avstrije. Nemčija z dvema srebrnima medaljama in še tremi uvrstitvami v finale, zaostaja za preteklimi dosežki. Australija je ostala brez medalje, Italija in Avstrija samo s po enim finalom, Španija je ostala celo brez finala.
Najbolj prijetno me je presenetila Slovakinja Veronika Vadovičeva, ki je osvojila zlato medaljo, v vseh svojih ostalih treh nastopih pa se uvrstila v finale. Škoda, da tega njenega uspeha ni doživela Katarina Brandoburova, ki jo je v ta šport pripeljala in bila njena prva mentorica.
4. Nastopi naših strelcev: V Pekingu sta nastopila Franci Pinter – Ančo in Damjan Pavlin.
Ančo je v disciplini R1 zračna puška stoje, osvojil bronasto medaljo z rezultatom 590, finale 103,2 skupno 693,2 kroga, v disciplini R 7, malokaliberska puška v trojnem položaju pa z rezultatom 1.148+ finale 95,6 skupno 1.243,1 kroga pa nehvaležno, pa vendar odlično 4. mesto. To je njegova četrta paraolimpijska medalja, saj je srebrne medalje osvojil v Atlanti 1996, Sydneyu 2000 in Atenah 2004. V Pekingu je torej nadaljeval s tradicijo zbiranja paraolimpijskih medalj. V disciplini R 3 zračna puška leže je bil z rezultatom 596 na 22.mestu, v disciplini R6 MK puška leže pa z rezultatom 579 na 29. mestu.
Damjan Pavlin je imel v Pekingu obilo smole. V disciplini R5 zračna puška leže je z osnovnim rezultatom 599 ter finalnim rezultatom 105,0 skupno 704,0 kroga osvojil 5. mesto. Za bronasto medaljo je zaostal za najmanjšo možno razliko 0,1 kroga! V disciplini R4 zračna puška stoje je osvojil 12. mesto. Tudi tu je imel smolo: v finale se ni uvrstil le zato, ker se pri izenačenem rezultatu več strelcev kot slabši rezultat šteje zadnja serija. In tu je Damjan imel rezultat 99 krogov. Sicer pa je enak rezultat 596 krogov doseglo 6 strelcev.
Pri dveh strelcih je osvojena bronasta medalja, eno 4. in eno 5. mesto zanesljivo dosežek, ki se ga lahko vsi veselimo.
5. Sistem kvot za udeležbo na paraolimpijskih igrah: Slovenija je v Pekingu, prvič po Barceloni 1992 sodelovala le z dvema strelcema( Atlanta 3, Sydney 3 in Atene 4) in to kljub temu, da je imelo kvalifikacijske norme izpolnjeno kar 5 tekmovalcev. Nobena argumentacija Sladičeve niti uradna zahteva ZSIS-POK ni zalegla. Čeprav je ekipa Pavlin, Majcenovič, Tiršek lani osvojila naslov evropskega prvaka, so prednost pred našimi strelci dobili drugi. Tako sta npr. Hrvaška in Srbija lahko nastopili s po tremi tekmovalci, pa čeprav so na rang lestvici daleč za našimi. O kvaliteti govorijo tudi rezultati s Pekinga: najboljša uvrstitev hrvaškega strelca je 9. mesto in srbskega 12 mesto.
ZŠIS-POK bo moral čimprej vložiti uradno zahtevo za spremembo sistema delitve kvot za udeležbo na paraolimpijskih igrah v Londonu. Kot kriterij udeležbe mora biti kvaliteta, dokazana v olimpijskem ciklusu, morebitne izjeme pa naj veljajo le tam, kjer gre za simbolno udeležbo države na paraolimpijskih igrah.
Za to morebiti predolgo pisanje se opravičujem, vendar sem želel na ta način narediti svoj rezime strelskega tekmovanja na paraolimpijskih igrah v Pekingu.
Čestitke vsem udeležencem paraolimpijskih iger iz Slovenije, posebno osvajalcem medalja!
Ernest Jazbinšek
